Liki

Informações:

Sinopsis

Kaken lik! Pustil je slubo in kateder zamenjal za arovno palico. Kaj pa ta? Franci je pri 56 letih dotudiral strojnitvo. Posluaj, poznam gospo, ki ... Liki so ljudje, ki ponejo stvari drugae.

Episodios

  • Urbana gobarja v kleti v središču Ljubljane gojita užitne gobe

    09/11/2019 Duración: 08min

    “Za enkrat je ločnica: pravi gobarji so v gozdu, mi smo pa čudni … Smo urbani gobarji, to je lep naziv,” pravi Bojana Rudovič Žvanut, ki skupaj s partnerjem Rokom Zalarjem goji užitne gobe. Bojana Rudovič Žvanut in Rok Zalar hodita v službo, trenirata karate in gojita gobe: šitake, bukove ostrigarje, resaste bradovce ...“Za enkrat je ločnica: pravi gobarji so v gozdu, mi smo pa čudni … Smo urbani gobarji, to je lep naziv,” pravi Bojana Rudovič Žvanut, ki skupaj s partnerjem Rokom Zalarjem goji užitne gobe. Je tudi avtorica razvpite diplome o bureku, zato si v prihodnosti želi, da bi testo polnile gobe, “morda bukovi ostrigarji, saj so v pica bureku le trije šampinjončki,” pripoveduje z nasmeškom. Rok Zalar je najprej varil pivo, prve gobe pa je neuspešno poskušal vzgojiti s tropinami. “Vzel sem micelij in ga zaprl v to vrečo ter upal, da bodo zrastle gobe. Ker sem študiral na Ptuju, se je med tednom vreča napihnila, nastal je smrdljivi balon.” Danes gojita različne go

  • Ko pride domov, papiga prileti k njemu, od veselja žvižga in poje

    26/10/2019 Duración: 08min

    Borut Zupančič je konjiček spremenil v celodnevni posel. “S papigami se zbujam, ponoči tudi zaradi njih, preden grem spat, pa ugasnem luči v preletalnicah.” Mladiče hrani z injekcijo, v golšo jim iztisne hrano. Pravi, da jih ima res rad in zanje skrbi, zato ptice ne proda kar vsakemu. Pripoveduje, da so zelo cartljive, inteligentne in – kar se jedilnika tiče – vsejede. Tako jim dnevno pripravi ‘hobok’ sadja, zelenjave, živil z vlakninami in ogljikovih hidratov. Posebej rade imajo kuhano polento!Borut Zupančič je gojitelj srednje velikih in velikih papig. Pravi, da se pri sosedih sliši oglašanje pujsov in krav, pri njemu pticBorut Zupančič je konjiček spremenil v celodnevni posel. “S papigami se zbujam, ponoči tudi zaradi njih, preden grem spat, pa ugasnem luči v preletalnicah.” Mladiče hrani z injekcijo, v golšo jim iztisne hrano. Pravi, da jih ima res rad in zanje skrbi, zato ptice ne proda kar vsakemu. “To ni stvar. To je živo bitje, ki bo živelo petdeset ali osemdeset let, ne moreš je im

  • Mora urediti kaos in rešiti rubikovo kocko

    19/10/2019 Duración: 07min

    Matic Omulec je 26-letni študent, ki ima doma približno 100 rubikovih kock, eno povsod s seboj v nahrbtniku. Tekmuje v 17 disciplinah, med drugim tudi v sestavljanju na slepo. Matic Omulec je 26-letni študent, ki ima doma približno 100 rubikovih kock, eno povsod s seboj v nahrbtniku. Tekmuje v 17 disciplinah, med drugim tudi v sestavljanju na slepoMatic Omulec je v sami špici slovenskih sestavljavcev rubikove kocke, kocko 3×3 reši v malce več kot 7 sekundah, megaminx, ki ima za osnovno ploskev petkotnik in 12 barv, pa v približno 40 sekundah. Njegova največja podpornica je babica. “Babica me spremlja na internetu in mi po vsaki tekmi čestita na Facebooku, to je zelo lepo. Včasih reče: pri tisti kocki ti pa ni šlo, nisi prišel v finale. Ja, bo se treba izboljšati …” Magistrski študent lesarstva trenira tudi atletiko. Pošali se, da bo zaradi kocke še dolgo v mentalni kondiciji, zaradi športa pa v fizični!

  • Dopustuje pri menihih, kolesari po svetu in na poti ustvarja

    12/10/2019 Duración: 08min

    Dragan Potočnik je doktor zgodovine, profesor, pisatelj, pesnik in popotnik. Prekolesaril je pot od Kaira do Lusake, podal pa se tudi na potovanje iz Pekinga do Maribora. Pripoveduje o povoženih hijenah in kačah, pa mrzlici in drugih nepredvidljivih situacijah na potovanjih.Dragan Potočnik je doktor zgodovine, profesor, pisatelj, pesnik in popotnik. Prekolesaril je pot od Kaira do Lusake, podal pa se tudi na potovanje iz Pekinga do MariboraDragan Potočnik vsako leto dopustuje pri menihih v budističnem tibetanstskem samostanu, tam piše in ustvarja. Potuje po svetu, najraje s kolesom. “Na kolesu te ljudje drugače sprejmejo, kot romarja, nomada. Takoj si njihov. Prekolesaril sem večji del Afrike – od Kaira do Lusake, Zambije, tudi Azije – od Pekinga domov, pa Karakorum itd.” Pripoveduje o povoženi hijenah in kačah, pa mrzlici in drugih nepredvidljivih situacijah na potovanjih. Pravi, da bi moral vsak zgodovinar pomoliti nos v svet. “Vse preveč smo kabinetni zgodovinarji, kabinetni l

  • Ima 7000 razglednic, med njimi najstarejšo razglednico Ljubljane

    05/10/2019 Duración: 08min

    Zmago Tančič zbira drobno kulturno dediščino. Prihodnje leto bo praznoval 50 let članstva v Numizmatičnem društvu Slovenije in 40 let zbiranja starih razglednic, ki so mu posebej pri srcu. Zmago Tančič zbira drobno kulturno dediščino. Prihodnje leto bo praznoval 50 let članstva v Numizmatičnem društvu Slovenije in 40 let zbiranja starih razglednic, ki so mu posebej pri srcuZmago Tančič je strastni zbiratelj drobne kulturne dediščine, ki ima v svoji zbirki vse, kar je povezano z zgodovino Ljubljane. Vozne tramvajske lističe, fotografije znanih Slovencev, karte za kino in gledališče. Je tudi lastnik najlepše slovenske značke, kot jo imenujejo, ljubljanske glasbene matice iz leta 1872, najbolj pa je ponosen na najstarejšo razglednico Ljubljane. “Ta razglednica iz 1891 je pogled na Ljubljano iz Tivolija. Včasih so upodabljali predvsem kraje in pomembne zgradbe, pozneje tudi motive železnic, mostov, pomembnih mož ipd. Prinesel sem tudi razglednico, ki jo je pisal Ivan Cankar z Rožnika.”

  • Enim je dolgčas, gospa Ana za to nima časa

    28/09/2019 Duración: 06min

    Ana Brlečič je 73-letna upokojenka, ki ima štiri vnuke, obiskuje skupinsko telovadbo, poje v zboru, hodi na ročna dela ter obdeluje vrt. Pred upokojitvijo je poklicno 35 let šivala knjige s šivalnim strojem, na delovnem mestu pa se je po spletu okoliščin naučila tudi kvačkati: “Nekoč smo bili en mesec brez dela in nam je direktor dovolil, da počnemo, kar želimo, samo da smo tam. Tako sem se pri 45-ih letih naučila kvačkati. Zakaj bi samo v zrak gledali!“Ana Brlečič je 73-letna upokojenka, ki ima štiri vnuke, obiskuje skupinsko telovadbo, poje v zboru, hodi na ročna dela ter obdeluje vrtAna Brlečič je pred upokojitvijo poklicno 35 let šivala knjige s šivalnim strojem, na delovnem mestu pa se je po spletu okoliščin naučila tudi kvačkati: “Nekoč smo bili en mesec brez dela in nam je direktor dovolil, da počnemo, kar želimo, samo da smo tam. Tako sem se pri 45-ih letih naučila kvačkati. Zakaj bi samo v zrak gledali!“ 73-letnica gre z možem in kužkom vsako jutro na skupinsko telovadbo, po njej na kavo.

  • Festivalske zapestnice ima na roki, dokler ne odpadejo

    21/09/2019 Duración: 08min

    Daniel Sheppard je festivalski navdušenec, ki zbira vstopnice, in to kar na zapestju. Iz Ljubljane se je pred kratkim preselil v London, kjer gre ven petkrat na teden, obiskuje predstave in koncerte.Daniel Sheppard je festivalski navdušenec, ki zbira vstopnice, in to kar na zapestju. Iz Ljubljane se je pred kratkim preselil v London, kjer gre ven petkrat na teden, obiskuje predstave in koncerteDaniel Sheppard je koncertoljubec, ki se je z glasbenimi festivali okužil v gimnaziji. Kmalu je ugotovil, da so večdnevni koncertni dogodki izvrsten odklop. “Še posebej v teh časih, ko greš na dopust in s sabo vzameš prenosnik, vedno si priklopljen. Tam nekje v šotoru ne veš niti, ali boš imel elektriko. Poleg tega se ves čas nekaj dogaja, ne pogledaš elektronske pošte pred kosilom. To je sproščujoč dopust, čeprav zna biti fizično naporen.”

  • Ustvarjalec filtrov za največja družabna omrežja

    14/09/2019 Duración: 07min

    Luka Lan Gabriel je 27-letni računalničar, ki ustvarja filtre za Instagram, Facebook in Snapchat. Njegovi stari starši se ob uporabi obogatene resničnosti zabavajo, vendar njegovega dela ne razumejo. Na Instagramu ima več kot dva milijona sledilcev in pol, vendar se raje kot na spletu druži v kavarni v središču Maribora, v kateri s prijatelji odigra partijo taroka.Luka Lan Gabriel je razvijalec obogatene resničnosti, ustvarja filtre za družabna omrežja Snapchat, Facebook in Instagram. Začel je s preprostim orodjem, nato so ga kontaktirali skrbniki platformeLuka Lan Gabriel je 27-letni računalničar, ki ustvarja filtre za Instagram, Facebook in Snapchat. Njegovi stari starši se ob uporabi obogatene resničnosti zabavajo, vendar njegovega dela ne razumejo. Na Instagramu ima več kot 2,5 milijona sledilcev, vendar se raje kot na spletu druži v kavarni v središču Maribora, v kateri s prijatelji odigra partijo taroka.

  • Potapljanje je odklop od ‘mejlov’ in telefonov

    22/06/2019 Duración: 07min

    Doktorica sociologije kulture in raziskovalka Tjaša Učakar zagovarja idejo, da gre pri potapljanju na vdih za raziskovanje svoje notranjosti, ne pa bazenskega ali morskega dna. Potaplja se šele štiri leta, ko so jo na tečaju prvič odpeljali na odprto morje, je bila prestrašena. Pripoveduje, kako so strahovi povezani tudi z migracijami, ki jih raziskuje, kako se pod vodo pomiri in kako lahko drži dih več kot štiri minute. Tjaša Učakar je doktorica sociologije kulture, ki se je nekoč bala morskih globin, zdaj je potapljačica na vdih. Pravi, da pod vodo nihče noče ničesar od tebe, tam si sam s sebojDoktorica sociologije kulture in raziskovalka Tjaša Učakar zagovarja idejo, da gre pri potapljanju na vdih za raziskovanje svoje notranjosti, ne pa bazenskega ali morskega dna. Potaplja se šele štiri leta, ko so jo na tečaju prvič odpeljali na odprto morje, je bila prestrašena. “Morja me je bilo strah. Ko je inštruktor vprašal, ali je koga strah, saj se ne bo videlo dna, sem dvignila obe roki v zrak! Verjetno

  • Varnostnik in pripovedovalec zgodb iz UKC Ljubljana

    08/06/2019 Duración: 07min

    Nekoč je delal kot pleskar, že tri leta je zaposlen kot varnostnik v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Nihad Bajrektarević pravi, da si ni nikoli predstavljal, da bo delo tako naporno. Varnostnik se najraje spominja služenja vojaškega roka leta 1977 in 1978. Po jadranski obali so spremljali Tita, pripoveduje tudi, kako so na oddaljenem otoku Pepci Kardelj med varovanjem iz hladilnika kradli banane, pa jih ni ‘zašpecala’.Nihad Bajrektarević je varnostnik v UKC Ljubljana. Če je miren večer, naredi 200 ali 300 sklec, da se zamoti. Z osebjem in pacienti deli zanimive zgodbe iz vojske in časov, ko je delal kot pleskarNekoč je delal kot pleskar, že tri leta je zaposlen kot varnostnik v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Nihad Bajrektarević pravi, da si ni nikoli predstavljal, da bo delo tako naporno. “Lepo je, ko lahko komu pomagaš, so pa tudi taki, ki se jim ne da … Petek, sobota: katastrofa. Potem pa odvisno, koga pripeljejo. Kakšnega, ki se je nalil in ne ve, kje je. Potem se tukaj

  • Ko je najhuje, moraš stisniti zobe in vztrajati

    11/05/2019 Duración: 07min

    Željko Najdek je zaposlen v Varstveno delovnem centru Jesenice, kjer lika nogavice. V delu uživa, v prostem času tudi – najraje teče. “Spodbuda je zelo pomembna,” pravi trener Jure Vajs, ki se spominja, da so na prvem maratonu varovanci bodrili njega. “Fanta sta rekla: nič ne skrbi, bomo zmogli. Takrat sem se tudi jaz sprostil. In to je najlepše pri mojem delu, od svojih športnikov dobim nazaj veliko.”Željko Najdek je prvi Slovenec s posebnimi potrebami, ki je pretekel newyorški maraton. Ponosno pove: "4 ure, 31 minut, pa 13 sekund." Spremljal ga je srčni trener Jure VajsŽeljko Najdek je zaposlen v Varstveno delovnem centru Jesenice, kjer lika nogavice. V delu uživa, v prostem času tudi – najraje teče. “Ker se mi zdi prijeten, v teku uživam, sem sproščen, name vpliva pozitivno. Ni prav težko.” “Imaš padce in vzpone, a se moraš naučiti, da ne ponavljaš istih napak. Ko ti je najtežje, in bi najraje odnehal, ne smeš odnehati. Tako jaz pravim!” “Spodbuda je zelo pomembna,”

  • Ko se potaplja, pelje dušo na pašo

    27/04/2019 Duración: 07min

    Miro Potočnik je lik s prepoznavno rdečo kapo, ki je na površje iz Ljubljanice prinesel okoli 2500 predmetov, arheološka dediščina mu pomeni zelo veliko. Pred upokojitvijo je bil del posebne enote policije, v kateri je bilo osem potapljačev. Spominja se, da so si pri iskanju utopljenca vsi želeli, da bi ga našel kdo drug.Miro Potočnik se že 40 let potaplja. V Ljubljanico se je potopil približno 600 krat, pravi, da jo je od Vrhnike do Špice večkrat predihal. Na plano je potegnil že okoli 2500 predmetovKo je bil majhen, ga je bilo strah vode, pri 66-ih letih ga je strah, da bi bil stran od nje. Miro Potočnik je potapljač, ki vsako leto sodeluje pri čiščenju Ljubljanice, letos so izvedli že 28. čistilno akcijo. A bolj kot v tem uživa v prostočasnem potapljanju. “Voda je svet tišine, je nekaj posebnega. Jaz sem zaljubljen v  potapljanje, dušo pelješ na pašo. Voda ima posebno moč.” Miro Potočnik je lik s prepoznavno rdečo kapo, ki je na površje iz Ljubljanice prinesel okoli 2500 predmetov, arheološka d

  • Vživlja se v lik sto let starega vampirja

    20/04/2019 Duración: 07min

    Rok Mioč je študent kognitivnih znanosti, ki se v prostem času vživlja v lik sto let starega vampirja. Je larpovec, kot si pravijo pripadniki te skupine. Od štirideset do petdeset ljudi se vsaka dva meseca zbere na večjem dogodku, na katerem se vživijo v svoje vloge. Celostna zgodba je zelo dodelana, pravi.Rok Mioč je larpovec, torej igralec vlog. Nekateri se pretvarjajo, da so škrati ali vilini, zgodovinske osebnosti in fantazijske beštije. On se pretvarja, da je vampirRok Mioč je študent kognitivnih znanosti, ki se v prostem času vživlja v lik sto let starega vampirja. Je larpovec, kot si pravijo pripadniki te skupine. Od štirideset do petdeset ljudi se vsaka dva meseca zbere na večjem dogodku, na katerem se vživijo v svoje vloge. Celostna zgodba je zelo dodelana, pravi. “Larpanje se mi zdi odlična alternativna realnost, v kateri lahko raziskuješ aspekte sebe, v vampirskem svetu so te temačno privlačne. In ti kot človek lahko raziskuješ, kaj zate pomeni človečnost.“ Rok Mioč veliko bere, gleda v

  • Včasih je najbolj tvegano ne tvegati

    13/04/2019 Duración: 06min

    Nataša Brunec je ekonomistka, ki je bila osemnajst let zaposlena v dveh bančnih korporacijah. “Menjala sem več delovnih mest in področij dela, ves ta čas pa sem ob svojem delu čutila izzive. Sčasoma pa sem se nasitila nekaterih vzorcev vedenja in specifične kulture.” Odločila se je, da se posveti zgibanju origamija.Nataša Brunec je bila osemnajst let zaposlena v bančništvu, a je dala priložnost umetniški žilici; pustila je službo in se posvetila origamijuNataša Brunec je ekonomistka, ki je bila osemnajst let zaposlena v dveh bančnih korporacijah. “Menjala sem več delovnih mest in področij dela, ves ta čas pa sem ob svojem delu čutila izzive. Sčasoma pa sem se nasitila nekaterih vzorcev vedenja in specifične kulture.” Odločila se je, da se posveti zgibanju origamija. “Niti nisem občutila velikega strahu. Včasih je najbolj tvegano ostati tam, kjer si, če ti ni več dobro. Če ti ne uspe, si se pa vsaj nečesa naučil.“

  • Začel izdelovati stroje in preskočil drugi letnik srednje šole

    06/04/2019 Duración: 07min

    Anže Meglič je v očetovi mizarski delavnici najprej izdeloval lesena stojala za mobilne telefone. Ko je ugotovil, da jih zaradi tehničnih omejitev ne more proizvajati v večji količini, je začel razmišljati, ali bi lahko izdelal stroj, ki bi to počel namesto njega. Danes izdeluje stroje CNC. Vpisal se je na Srednjo šolo za strojništvo Škofja Loka; ker se je v prvem letniku dolgočasil, je drugega preskočil.Anže Meglič je 17-letni dijak strojništva, ki je znanja usvojil pri delu z očetom in ob ogledu videoposnetkov. Najprej je izdeloval lesene izdelke, danes izdeluje stroje CNCAnže Meglič je v očetovi mizarski delavnici najprej izdeloval lesena stojala za mobilne telefone. Ko je ugotovil, da jih zaradi tehničnih omejitev ne more proizvajati v večji količini, je začel razmišljati, ali bi lahko izdelal stroj, ki bi to počel namesto njega.  Danes izdeluje stroje CNC. Vpisal se je na Srednjo šolo za strojništvo Škofja Loka; ker se je v prvem letniku dolgočasil, je drugega preskočil. “Na začetku mi tudi starši

  • V eni uri ujame tudi 200 rib

    30/03/2019 Duración: 06min

    Ekonomist Jernej Ambrožič bi se brez vode počutil kot riba na suhem. Najlepše spomine ima na svoj in očetov odsev na vodni gladini, svojo otroško strast do ribolova pa je leta 2016 nadgradil z naslovom svetovnega prvaka v lovu rib s plovcem. “Sem delal v pisarni, v banki. Moram povedati, da sem bil kar nekako ujet, vse prevečkrat sem pogledoval čez okno, kako je zunaj. Mi bolj ustreza narava, sem bolj prost človek, bi rekel. Svobodnega duha.”Jernej Ambrožič je bil nekaj časa zaposlen v banki, zdaj je komercialist. Čeprav ima terensko delo, že v ponedeljek razmišlja o ribolovu konec tedna Ekonomist Jernej Ambrožič bi se brez vode počutil kot riba na suhem. Najlepše spomine ima na svoj in očetov odsev na vodni gladini, svojo otroško strast do ribolova pa je leta 2016 nadgradil z naslovom svetovnega prvaka v lovu rib s plovcem. “Sem delal v pisarni, v banki. Moram povedati, da sem bil kar nekako ujet, vse prevečkrat sem pogledoval skozi okno, kako je zunaj. Mi bolj ustreza narava, sem bolj prost človek, bi

  • Prekinil dializo, da je lahko pognal snežne topove

    16/03/2019 Duración: 07min

    Pavle Čuk ima kronično bolezen ledvic, a je kljub temu pred šestnajstimi leti obudil manjše smučišče. Letos je celo prekinil dializo, da je pravočasno pognal snežne topove. Pavle Čuk ima kronično bolezen ledvic, a je kljub temu pred šestnajstimi leti obudil manjše smučišče. Letos je celo prekinil dializo, da je pravočasno pognal snežne topovePavle Čuk (krščen kot Pavel) že 42 let hodi na dializo. Trikrat na teden noč preživi na dializi v Ljubljani, se zjutraj odklopi in zapelje na smučišče Ski Bor Črni Vrh. Nasmejani, 57-letni gospod pravi, da je tako kot smučišče tudi sam več let miroval, zato zdaj ne razmišlja o premoru. “O upokojitvi ne razmišljam! V službi sem bil 13 let, potem 22 let invalidsko upokojen, zdaj sem samozaposlen za štiri ure. Penzijo sem že izkoristil, zato mi preostane le še delo!” Z boleznijo se je naučil živeti, ne dopušča, da bi ga ovirala. Že dalj časa pa ima idejo, da bi ljudi peljal po bolnišničnih oddelkih, da bi videli, s čim vse se srečujejo bolniki. “Tako bi ce

  • Mojstra sta jo vzela za čevljarsko vajenko

    09/03/2019 Duración: 07min

    Jana Seliškar se je z Gorenjske preselila na Obalo. S seboj je vzela šivalni stroj, pri štiridesetih letih pa postala čevljarska vajenka. "Zgodba s čevlji se je začela čisto po naključju. Huso, starejši čevljar, se je vsak dan sprehajal po ulici, kjer delam. Pristopila sem in ga vprašala, ali potrebuje vajenko. Odvrnil je: Kje si pa bila do zdaj?"Jana Seliškar se je z Gorenjske preselila na Obalo. S seboj je vzela šivalni stroj, pri štiridesetih letih pa postala čevljarska vajenka. Pravi, da je tipična kovačeva kobila, ki je zmeraj bosaJana Seliškar je študirala kiparstvo, a se je že sprijaznila, da diplome verjetno ne bo nikoli napisala. Dela kot oblikovalka, pred kratkim pa je postala čevljarska vajenka. “Zgodba s čevlji se je začela čisto po naključju. Huso, starejši čevljar, se je vsak dan sprehajal po ulici, kjer delam. Pristopila sem in ga vprašala, ali potrebuje vajenko. Odvrnil je: Kje si pa bila do zdaj?“ Mojster Husein Šakovič in njegov sin Samir sta jo sprejela v delavnico. Pravi, da je danes težk

  • Bolje v delavnici ‘šravfat’, kot preživeti ta čas za šankom

    02/03/2019 Duración: 07min

    Aleš Čarman je likovni pedagog in zbiratelj. V bunkerju s štirinajststopenjskim zaklepanjem in alramom hrani dragoceno zgodovinsko zbirko. Še posebno je ponosen na vozilo Willys MB iz leta 1944. Aleš Čarman je likovni pedagog in zbiratelj. V bunkerju s štirinajststopenjskim zaklepanjem in alarmom hrani dragoceno zgodovinsko zbirko. Še posebno je ponosen na vozilo Willys MB iz leta 1944Aleš Čarman pravi, da ljubezen do ustvarjanja in zbirateljstva sovpadata. Je zbiratelj starodobnikov, vojaških vozil, predmetov, orožja in uniform iz prve in druge svetovne vojne. Ko je zaslužil prvi denar, si je izpolnil najstniško željo in kupil vozilo Willys MB iz leta 1944.  “Partnerke pravijo, da so avtomobili naša ljubezen. Jaz pravim, da je bolje v delavnici ‘šraufat’, kot pa preživeti ta čas za šankom. Pri nekaterih partnerkah je resda ljubosumje, a če vedo, da v tem uživamo, tudi pogledajo čez prste!” Doma ima bunker z zavidljivo zbirko vojaških ostalin, zavarovano s štirinajststopenjskim zaklepa

  • Ne gre mu za denar, vodi ga srce

    02/02/2019 Duración: 06min

    Sergej Črnčec je dijak, ki počitnice preživlja kot prostovoljec na Doživljajskem igrišču. "Vrstniki me sprašujejo, kaj bom tam, saj ni plačano. Nisem materialist, veseli me delo z otroki."Sergej Črnčec je dijak, ki počitnice preživlja kot prostovoljec na Doživljajskem igrišču. "Vrstniki me sprašujejo, kaj bom tam, saj ni plačano. Nisem materialist, veseli me delo z otroki."Sergej Črnčec obiskuje srednješolski program Predšolska vzgoja na III. gimnaziji Maribor. Že kot otrok je spoznal, da rad pomaga drugim, zato svoj prosti čas preživi kot prostovoljec na Doživljajskem igrišču. Otrokom pomaga zabijati žeblje, zakuriti ogenj, se igra skrivalnice in jih posluša. “Ko sem bil majhen me je zanimalo, kaj je za tisto ograjo, zato sem šel pogledat in ugotovil, da je najboljši ‘plac’!“ Pravi, da je lepo videti otroke, ki se razumejo med sabo in so sprejeti. Tudi sam je bil v preteklosti že kdaj izključen. “Zaradi moje telesne teže in tako dalje, ampak sem se s tem zaradi vzgoje sprijaznil

página 3 de 4